E-pošta:

Iskanje
Zapri to iskalno polje.

Antibiotična profilaksa v zobozdravstvu – zaščita za ogrožene paciente

profilaksa, profilaksa u stomatologiji

Vsebina:

Antibiotična profilaksa v zobozdravstvu je poseben preventivni ukrep, ki ščiti bolnike pred resnimi okužbami, še preden se te sploh pojavijo. Izraz profilaksa pomeni preprečevanje – vsak postopek ali zdravljenje, katerega cilj je preprečiti nastanek bolezni ali zapleta. 

V vsakdanjem zobozdravstvu profilaksa zajema veliko stvari: redno profesionalno čiščenje zob, fluoriranje, tesnjenje fisur pri otrocih in druge postopke, ki pomagajo ohranjati zdravje zob in dlesni. Ko pa govorimo o antibiotični profilaksi v zobozdravstvu, mislimo na uporabo antibiotikov vnaprej, pred zobozdravstvenim posegom, za zaščito določenih ogroženih pacientov pred potencialno nevarnimi okužbami. 

Spodaj bomo pojasnili, kaj natančno pomeni antibiotična profilaksa, kaj je profilaksa v kontekstu zobozdravstva, komu je namenjena, v katerih situacijah je priporočljiva in kdaj ne ter kako lahko kot pacient sodelujete s svojim zobozdravnikom in zdravnikom, da bi prejeli najboljšo možno oskrbo.

Zobozdravstvena klinika MonDent Veliko pozornosti posvečamo preventivi in ​​varnosti pacientov. Naš cilj je, da je vsak postopek za vas čim bolj varen. Zakaj se uporablja, kdo ga potrebuje in kako pomaga pacientom z visokim tveganjem, da ostanejo zdravi in ​​zaščiteni med zobozdravstvenimi posegi – izveste spodaj.

Kaj pomeni profilaksa v zobozdravstvu?

V zobozdravstvu se profilaksa nanaša na preventivne postopke, ki ohranjajo ustno zdravje in preprečujejo karies, bolezni dlesni (parodontitis) in druge zaplete. Primeri vključujejo vsakodnevno ustno higieno (ščetkanje, zobna nitka), redne preglede pri zobozdravniku in profesionalno čiščenje zob od zobnega kamna, tretmaji s fluoridom itd. Vse te dejavnosti lahko imenujemo zobna profilaksa, ker je njihov cilj preprečiti razvoj težave.

Ko gre za antibiotično profilakso, gre za preventivno uporabo antibiotikov. To pomeni, da pacient pred posegom prejme določen antibiotik, da uniči ali zmanjša bakterije, ki bi lahko med zobozdravstvenim posegom vstopile v krvni obtok. V zobozdravstvu se antibiotična profilaksa uporablja predvsem v specifičnih situacijah – pri pacientih z določenimi dejavniki tveganja in med posegi, ki lahko povzročijo vdor bakterij iz ustne votline v kri. 

pranje zuba

Pomembno je poudariti, da preventivna uporaba antibiotikov ni namenjena preprečevanje zobobola ali lokalnih zobnih okužb, temveč predvsem za preprečevanje resnih sistemskih okužb. 

Profilaksa infekcijskega endokarditisa – nevarne okužbe srca, ki jo želimo preprečiti

Eden glavnih razlogov, zakaj je v zobozdravstvu potrebna antibiotična profilaksa, je profilaksa infekcijski endokarditisInfektivni endokarditis (IE) je resna okužba notranje obloge srca in srčnih zaklopk. Pojavi se, ko bakterije iz krvnega obtoka dosežejo in se naselijo na notranjih strukturah srca (pogosto srčnih zaklopkah), kar povzroči vnetje in poškodbe tkiva. Ta bolezen je relativno redki, vendar izjemno resno – tudi s sodobnim zdravljenjem z antibiotiki, umrljivost zaradi infekcijskega endokarditisa lahko doseže približno 20–30 %. Z drugimi besedami, skoraj vsak tretji bolnik, ki se okuži s to okužbo, ima lahko kljub zdravljenju smrtni izid.

Kakšna je povezava med endokarditisom in zobozdravstvenimi posegi? 

Usta so polna bakterij, zato lahko te bakterije med invazivnimi zobozdravstvenimi posegi vstopijo v krvni obtok. Ta pojav imenujemo bakteriemija. (prisotnost bakterij v krvi). Pri zdravih ljudeh z neokrnjenim imunskim sistemom in zdravim srcem ta prehodna bakteriemija običajno ne povzroča večjih težav – obrambni sistem telesa hitro odstrani bakterije. Vendar pa pri ogroženi bolniki, te bakterije se lahko "prilepijo" na poškodovane ali umetne srčne strukture in se tam razmnožijo, kar vodi do infekcijskega endokarditisa.

Simptomi infekcijskega endokarditisa

Simptomi infekcijskega endokarditisa lahko vključujejo vztrajno vročino, mrzlico, potenje, šibkost in celo pojav srčnih šumov ali znakov srčnega popuščanja. Zdravljenje je zapleteno in vključuje več tednov močnih antibiotikov v bolnišnici, včasih pa tudi kirurška zamenjava okužene zaklopke

Torej, takšna je situacija veliko bolje preprečiti kot zdravitiTukaj pride na vrsto antibiotična profilaksa – ideja je, da če vemo, da je bolnik v skupini z visokim tveganjem in bo kmalu podvržen posegu, ki bi lahko povzročil bakteriemijo, vnaprej damo antibiotike, da uničimo bakterije, preden dosežejo srce.

Antibiotična profilaksa je ukrep, ki zagotavlja dodatno zaščito bolnikovega srca, preden se pojavijo kakršne koli težave. Seveda ni treba skrbeti – infekcijski endokarditis je zelo redko, vendar pri tistih bolnikih, pri katerih bi bile posledice najhujše, želimo storiti vse, kar je v naši moči, da to preprečimo.

Kateri so bolniki z visokim tveganjem, pri katerih je priporočljiva antibiotična profilaksa?

Vsi pacienti niso dovzetni za infekcijski endokarditis ali druge zaplete po zobozdravstvenih posegih. Za večino ljudi obisk zobozdravnika – tudi zaradi puljenja zoba ali odstranjevanja zobnega kamna – ne bo povzročil težav s srcem ali zahteval preventivnih antibiotikov. 

Antibiotična profilaksa je priporočljiva le za nekatere bolnike z visokim tveganjem, zlasti za tiste, pri katerih bi bile posledice morebitne okužbe še posebej nevarne. V skladu s trenutnimi smernicami kardioloških in zobozdravstvenih združenj ta skupina vključuje predvsem bolnike s specifičnimi srčna bolezen:

  • Bolniki z umetnimi (protetičnimi) srčnimi zaklopkami – Ne glede na to, ali gre za mehansko ali biološko zaklopko ali celo za vsajen material za popravilo zaklopke, imajo ti bolniki v srcu tujek, ki ga bakterije lažje »ujemajo«. Zanje je še posebej nevaren infekcijski endokarditis, zato je priporočljiva profilaksa.
  • Bolniki s predhodnim infekcijskim endokarditisom – Če nekdo že imel endokarditis prej, spada v kategorijo z najvišjim tveganjem. Pri takšnem bolniku je lahko srčno tkivo trajno bolj občutljivo in nagnjeno k novim okužbam, zato so za nove posege obvezni preventivni antibiotiki.
  • Ljudje z določenimi prirojenimi srčnimi napakami – Prirojene srčne napake lahko povzročijo turbulenten pretok krvi skozi srce ali pustijo nenormalne površine, na katere se bakterije lažje oprimejo.
  • Bolniki s presajenim srcem, ki imajo težave s srčnimi zaklopkami – V skupino tveganja spadajo tudi ljudje, ki so jim presadili srce in kasneje razvili bolezen srčnih zaklopk. Zanje se lahko priporoči profilaksa, ker sta njihov imunski sistem in srčna struktura specifična.
pacijent sa srčanim oboljenjem

Poleg srčnih bolezni se lahko antibiotična profilaksa v zobozdravstvu priporoči tudi za: bolniki z oslabljeno imunostjoČeprav to ni več običajna praksa, bolniki z vstavljenimi umetnimi sklepi lahko v določenih primerih, po presoji zdravnika, pred posegom prejme antibiotike, zlasti če je bil kirurški poseg opravljen pred kratkim ali če obstaja povečano tveganje za okužbo. Odločitev se sprejme individualno, v posvetu z zdravnikom in zobozdravnikom.

Če ste sicer zdravi, brez srčnih napak ali resnih sistemskih bolezni, je možnost, da boste pred zobnim popravilom ali podobnim posegom potrebovali preventivni antibiotik, zelo majhna. Zobozdravniki so zelo previdni in bodo antibiotike preventivno uporabili le pri tistih, pri katerih je jasno, da korist odtehta morebitno škodo.

Kateri zobozdravstveni posegi zahtevajo antibiotično profilakso?

Antibiotična profilaksa v zobozdravstvu pride v poštev pri posegih, ki lahko povzročijo bakteriemijo, tj. krvavitev ali prodiranje bakterij skozi ustno sluznico v krvni obtok. V to skupino spadajo predvsem posegi, ki vplivajo na tkivo dlesni (gingivalno tkivo), območje okoli korenine zoba ali kakor koli drugače prodirajo v sluznico. Tukaj so najpogostejši primeri:

  • Ekstrakcija zoba – Ne glede na to, ali gre za preprosto ali zapleteno ekstrakcijo, ta postopek pogosto povzroči krvavitev in odpre pot bakterijam v krvni obtok, zato pri ogroženih bolnikih pride v poštev profilaksa.
  • Parodontalni posegi – Čiščenje zobnega kamna izpod dlesni, kiretaža in podobni postopki lahko povzročijo blago krvavitev, zato bodo ogroženi bolniki morda potrebovali antibiotike kot preventivni ukrep.
  • Namestitev vsadkov – Ta kirurški poseg vključuje vrtanje v kost in stik z globokimi tkivi, kar je razlog za profilakso pri ogroženih bolnikih.
  • Endodontski posegi – Zobozdravstveno zdravljenje (»ekstrakcija živca«) lahko povzroči širjenje bakterij, zato je pri bolnikih z visokim tveganjem morda potrebna profilaksa.
  • Oralno-kirurški posegi – Oralni kirurški posegi, ki vključujejo rezanje, odstranjevanje tkiva ali odpiranje sinusov, lahko povzročijo bakteriemijo, zato so antibiotiki priporočljivi za bolnike s tveganjem.

Seveda se tudi pri teh kategorijah postopkov antibiotiki ne dajejo samodejno vsem, temveč le bolnikom s prej omenjenimi tveganimi stanji. Torej, če zdrava oseba izpuliti zob ali implantat se vstavlja, ne bo rutinsko prejemala preventivnih antibiotikov, ker je tveganje za endokarditis ali podobne zaplete izjemno nizko. Če pa oseba z umetno srčno zaklopko potrebuje puljenje zoba, bo zobozdravnik zagotovo razmislite o profilaksi.

antibiotska profilaksa

Kdaj antibiotična profilaksa ni potrebna (in zakaj ne smete pretiravati z antibiotiki)

Antibiotična profilaksa je namerno omejena le v primerih, ko je to potrebno. Razlog je preprost: vsako zdravilo, vključno z antibiotiki, nosi potencialna tveganja in stranske učinke. Pacienta ne želimo izpostaviti antibiotični terapiji, če za to ni jasne potrebe. Tukaj so konkretni primeri, kdaj so zobozdravstveni posegi običajno je zahteva predhodno jemanje antibiotikov:

  • Rutinski in manj invazivni postopki – Profilaksa običajno ni potrebna za rutinske posege, kot so dajanje lokalne anestezije zdravemu tkivu, jemanje zobnih odtisov, rentgensko slikanje zob ali izvajanje pregledov. Ta dejanja ne povzročajo krvavitev ali pomembnega prenosa bakterij v krvni obtok, zato ni indikacij za antibiotike.
  • Odstranjevanje šivov – Po kirurškem posegu v ustih in pregledu pri zobozdravniku, ki vam odstrani šive, preventivni antibiotiki niso potrebni. Odstranjevanje šivov je hiter in preprost postopek, ki ne odpira novih ran ali vnaša bakterij globlje v tkivo.
  • Ortodontski in protetični posegi – Nameščanje ali prilagajanje ortodontskih aparatov (ortodontskih aparatov) ter pomerjanje ali popravljanje protez ali mostičkov niso invazivni posegi, ki bi zahtevali profilakso. Gre za površinske manipulacije, ki ne povzročajo bakteriemije.
  • Izguba mlečnih zob pri otrocih – Ko otrok naravno izgubi mlečni zob ali če mora zobozdravnik nežno izpuliti majav mlečni zob, antibiotiki kot preventivni ukrep niso potrebni. Izguba mlečnega zoba je fiziološki proces in ne predstavlja tveganja za endokarditis.
  • Površinske poškodbe ustnic ali sluznic – Manjše poškodbe, kot so nenamerno ugrizanje ustnic, odrgnine sluznice ali podobne poškodbe, običajno ne zahtevajo profilakse. Zadostuje običajna higiena; telo bo manjšo poškodbo samo pozdravilo, antibiotiki pa so namenjeni resnejšim primerom.

Če nimate dejavnikov tveganja, verjetno ne boste potrebovali antibiotične profilakse za zobozdravstvene posege. Tudi pri bolnikih z visokim tveganjem se antibiotiki dajejo le za posege, ki prinašajo povečano tveganje za okužbo. Ta selektiven pristop ima svoj namen – nepotrebna uporaba antibiotikov lahko povzroči več škode kot koristi.

Zahvaljujoč temu pristopu lahko zobozdravnik pravilno oceni, ali resnično potrebujete antibiotik – in ga predpiše le, če koristi očitno odtehtajo morebitna tveganja.

Zaključek

Profilaksa v zobozdravstvu, vključno z antibiotično profilakso, je pomembna za varovanje zdravja – zlasti pri bolnikih s težavami s srcem ali drugimi tveganimi stanji. Cilj je preprečiti okužbe, kjer obstaja resnično tveganje, hkrati pa tudi odgovorno in premišljeno uporabljati antibiotike.

Kot pacient je pomembno, da ste obveščeni in sodelujete s svojim zobozdravnikom. Če spadate v rizično skupino, se boste skupaj odločili za najboljšo zaščito. Če ne, ste lahko prepričani, da antibiotiki niso potrebni brez jasnega razloga.

Kontaktirajte zobozdravstveno ordinacijo MonDent kjer skrbimo za vašo varnost, delamo v skladu s sodobnimi smernicami in smo tu, da odgovorimo na vsa vaša vprašanja. Skupaj varujemo vaše zobe – in vaše zdravje na splošno.

051 240 677
Pokliči
info@mondent.ba
Rok
Routenplaner
Naslov
Routenplaner
E-pošta